Pomembna izjava o COVID-19.  Poizvedite več

S kolesom na Madeiro – sanjski (MTB) otok

torek, 07. december 2021

Blogs

Že nekaj časa sem si želela na Madeiro, še preden sem dobro vedela, kaj je polnovzmeteno gorsko kolo. Kmalu po bližnjem spoznanju, sem ugotovila, da Madeira ponuja tudi pravi mali raj za gorske kolesarje. Seveda to poleg dobre hrane, izjemnih razgledov z visokih klifov, vonj in zvok morja in na splošno prečudovite narave. Madeira kot dokaj majhen otok ponuja res ogromno. Tudi veliko strmih cest in poti. Kako uživati na Madeiri in čim bolj izkoristiti svoj čas – načinov je ogromno, odvisno pa je od želj, časa in denarja. V tem zapisu vam bom predstavila svoj način.

Madeira je znana po svoji raznolikosti in ravno takšni so tudi njeni traili. Na Madeiri je potekala tudi EWS tekma. Vsak kolesar in vsaka kolesarka bo gotovo našla nekaj zase, tudi svoj najljubši kotiček na tem rajskem otoku. Vse od flowy do super tehnično zahtevnih trailov, od popolnoma suhih do precej premočenih, na soncu, v oblakih ali celo v dežju in soncu na enem samem trailu. Večina pa se na otoku poslužuje shuttla, saj so nekateri traili drugače težko dostopni ali pa je treba goniti kar nekaj časa in precej strmo, preden prideš do želenega cilja. Nič ne de, vseeno nama je s partnerjem uspelo stisniti kar 6 dni konkretnega pedaliranja. Pred tem je seveda potrebno kar nekaj planiranja in raziskovanja, pa še potem te lahko kakšna strmina konkretno preseneti. Vseh 20 dni na otoku pa sva imela tudi izposojen avto, saj si tako najbolj samostojen in vidiš največ, saj greš kamor hočeš, kadar hočeš. Tako pa sva lahko tudi drug drugega shuttlala sem in tja, ko je bilo bolj oblačno ali celo nekoliko deževno vreme ali pa se nama pač enostavno ni ljubilo v tisti klanec. Dejansko se je treba pripraviti za vse možne oblike vremena, ker je čisto na vsakem kotičku otoka lahko drugačno stanje v istem trenutku. Želela pa sva izkusiti shuttle z lokalnim vodičem. Velika večina gre s Freeride Madeira, ampak jaz imam raje manjša podjetja in manjše skupine, zato sva se odločila za Bikology Madeira. Lastnik in vodič Joe je zelo prijazen in bil zelo skrben. Poleg naju sta se pridružila še dva moška iz Švice in Joejev prijatelj s prijateljem. Bila sem edina ženska in vsi so bili bolj izkušeni kot jaz. The pressure was on. Joe je bil tako prijazen, da je fante pustil naprej s svojim prijateljem, on pa je šel z mano, predvsem na spolzkih, tehnično zahtevnih trailih, kjer moje sposobnosti še pešajo. Dejstvo, da sem bila žrtev njihovega črnega leda nekaj dni pred tem, je mojo samozavest še nekoliko izničilo (črni led = black ice = črne vulkanske skale, prekrite z blatom = zelo spolzko). Kljub temu, da so
me fantje vedno čakali, so bili vsi zelo potrpežljivi in spodbudni. Čeprav je Joe kmalu končal dan vodenja zaradi poškodbe kolena, je bil tudi naslednji vodič dovolj strpen in prijazen. To je bil moj največji dan s shuttlom, v smislu razdalje in »količini« spustov, bilo je zelo zabavno, ampak tudi kar naporno – ne samo fizično, tudi mentalno zaradi konstantne koncentracije, ki jo potrebujem za nove, drugačne traile. Hvala Joe in fantje!

V 20 dneh na otoku sva šla s partnerjem trikrat na canyoning, štirikrat malo dlje »pohajat« in osemkrat na kolo, vmes pa sem morala tudi malo počivati, saj je bil kar pester tempo. Vse aktivnosti si lahko ogledate na mojem profilu na Stravi, razen canyoninga. V osmih dnevih sem s kolesom prevozila približno 123 km, cca 4600 m višinske razlike in cca 8000 m spusta. Prevozila sem več ali manj 31 različnih trailov v tem času. V to statistiko pa spada tudi nekaj padcev, par »tehničnih« dosežkov, malo solz in veliko nasmehov!

Piše: Anja Rot

Deli