Kmalu po svojem prvem obisku pravega bike parka – ki je bila tudi zame pravljica z nekaj mračnimi trenutki – je bilo najinega road tripa prehitro konec in prišel je čas za vrnitev na severni otok Nove Zelandije. Nekaj dni po povratku naj bi šla na letalo za Slovenijo. No, to se ni zgodilo. Zgodila se je korona. Takrat še noben ni dobro vedel, kaj, kako, zakaj. Zelo dobro pa sem vedela, da so mi preklicali let. In čez en teden še enkrat. In čez dva tedna spet. In čez en mesec spet. Po 4 preklicanih letih in nepreštetih urah na telefonu z operaterji letalske družbe sva končno dobila skupen let iz Nove Zelandije v Slovenijo. Natančneje iz Nove Zelandije v Avstralijo, iz Avstralije v Qatar, iz Qatarja v Avstrijo in potem z vlakom nekoliko bližje slovenski meji. No, itak je bilo potrebno urediti ogromno papirologije in potrdil, da sva takrat lahko prestopala vse te meje. Druga stvar, želela sva dobiti potrdilo vseh vpletenih letalskih družb, da bo šlo kolo iz ene letalske družbe in destinacije do naslednje in nato do končne. Po spet kar nekaj telefonskih uric so nama potrdili, da je urejeno in da nama ne bo potrebno iskati prtljago na nobeni od vmesnih postaj. Težava je bila v tem, da nama ne bi niti pustili, saj je bil takrat dovoljen le tranzit v vmesnih državah. Po vseh kljukcah in zelenih lučeh je prišel čas pakiranja.
Kako najboljše zapakirati kolo? Nekateri zapakirajo kar v kartonaste škatle, ki so ponavadi uporabljene za tovorjenje oz. dostavo kolesa na prodajno mesto. Osebno raje uporabljam torbe, ki so namenjene temu, zdi se mi, da vseeno ponudijo nekoliko več zaščite. Najprej si je treba pripraviti orodje, ki ga potrebujete za »razšraufanje« kolesa. Odstraniti bo potrebno obe kolesi, balanco, pedala in opcijsko tudi zavorni disk. Preglejte točno, kaj potrebujete, če ne veste, sem prepričana, da poznate nekoga, ki ve. Naj vas ne bo sram prositi za pomoč. Seveda pa opazujte in se naučite za naslednjič. Fanj je, da je vaše kolo tudi čisto, od koles pa do verige. Pakiranje in sestavljanje bo lažje in manj packasto.
Ko imate vse orodje pri roki, odstranimo obe kolesi, iz njih spustimo lahko nekoliko zraku. Potrebno je nato odstraniti še obe pedali in balanco. Vsaka torba ima dodan kot nek pas, ki ga zapnemo čez okvir kolesa in zraven pritrdimo balanco. Na paščku ponavadi piše, kaj spada kam, tako da je dovolj jasno. Pedala se pospravi v za to namenjen žepek, priporočam pa da jih zavijete še v »bubble wrap« - zihr je zihr, je reku tist, k je žlajfu v breg. Sam okvir lahko dodatno zaščitite s svojimi oblačili, v kolikor vam dovoljena kilaža za letalo to dopušča, čeprav to res ne predstavlja znatnih kilogramov. Uporabite oblačila brez zadrg in večjih gumbov, saj lahko to dodatno poškoduje vaš okvir med prevozom. Ko je vaš okvir dovolj stabilen in zaščiten v torbi, predlagam, da fiksirate tudi verigo. Najlažje je, da uporabite vezico ali kakšno drugo dovolj stabilno vrv in jo namestite ob okvir kolesa, da se ne premika. Odvisno od torbe, ki jo uporabljate, ampak včasih je varneje, da odstranite tudi zavorne diske s koles, jih ponovno oblečete v bubble wrap ali drugo zaščitno oblačilo in pospravite ločeno.
Po 45 urah potovanja si res ne želiš še dodatnih skrbi glede svoje prtljage in samo upaš, da na tekočem traku zagledaš vse svoje torbe. Uf, olajšanje, vse torbe so prišle in šibala sva naprej na vlak in do doma. Če kombiniraš način transporta na svojem potovanju, torba definitivno zmaga. Predvsem zato, ker ima koleščka! Pa srečno!
Za vse, ki pa vas zanima še kaj več o potovanju s kolesi-> Spremljajte moj instagram(@anjarot), trenutno se potepam po Madeiri na Portugalskem.
Piše: Anja Rot
